Že nekaj časa (let) je govora o obisku te jame in pregledu stanja snega v njej… Ker se vedno nekaj spreminja. IN ob prvih dveh obiskih smo prišli kar globoko, z dobrimi znaki možnega napredovanja – ko se sali sneg – to je bilo leta 2004 in 2006.

Leta 2009 smo jamo zopet obiskali in na žalost ugotovili, da se je sneg iz večjega brezna vsul v notranjost in nam jamo dodatno napolnil 🙁 Ampak po 4 letih bi bilo stanje lahko drugačno – in smo šli pogledat.

Priprave na spust

Priprave na spust

Vhodno brezno

Ko smo bili pa enkrat notri… kriza… ogrooooomno snega… večje vhodno brezno je zopet zabasano s snegom, notri ga je pa spet par metrov več – očitno bo jama izziv za naše zanamce… No ja,… iziv bo še zame, saj že (khm) 7 let oddajam zapisnik na kataster 🙁

Sem malo pobrskal po arhivu, če je možno dobit malo primerjave med leti… nekaj sem našel, kaj veliko pa ne – da bi bilo OK za primerjavo.

Slika iz 2004 – prvi obisk zmanjkalo štrika… Marko visi na žemarju pri koncu štrika – za fotko sem ga prosil, da se spravi malo nižje 🙂

2. obisk leta 2006 stanje skoraj nespremenjeno, spust do trenutnega dna še cca. 5 metrov nižje – viden prehod v brezno – a zaradi ledu preozko – pridemo drugič, ko zgine led in sneg…

3. obisk leta 2009 – snega v vhodnem breznu ni več – je ves padel v jamo in obstal… najnižja točka je sedaj vsaj 7 metrov višje 🙁

Leto 2013 – je pa takole… Desno od Marka je tisto večje vhodno brezno… zabasano… čakam še meritev štrika, koliko je od sidrišča do snega sedaj… pa bomo videli koliko se je sneg spet “dvignil”. Po mojem mnenju spet vsaj za 3 metre.

Polona na dnu, Urša že šiba nazaj na vroče.

Naš “stranski” vhod – ki ga ne zasuje sneg

Ob povratku sva se z Markom spustila še iz vrha v večji vhod – če bi mogoče bilo tam kje nadaljevanje… pa ga ni.

Spust v večji vhod…

Kaj vse nam visi nad glavo?!?! Debla, skale, led, sneg…

Pa še zadnja fotka, kjer se dobro vidi, zakaj je (delovno) ime jame Trojka – no, upam, da kmalu ne bo več delovno in bo jama končno registrirana 🙂