Vabilo na akcijo je bilo precej delavno, udeležba temu primerna. Vreme tudi bolj za kavča peglat. Ampak, eni se ne damo.

Drugič v tej zimi na Kosmatga, ki pa ni razočaral. Na ferajnu vzameva žago in sekirco, za vsak slučaj, in gasa proti Prtovču. Parkirava pri lovski, gužva. Snega je ene pol metra, gaz za pešake pa odlična, kot ena mala bob steza. Pri tisti mali brunarici se gaz, itak, tudi konča. Do spomenika sva ene par vej tudi res odžagala. Bo pa spomladi veliko dela s čiščenjem polomljenega drevja. Debelina snega se z višino veča. Pri tistem dihalniku, ko se odcepimo za kosmatega, gre palica do ročaja v sneg. Ko prideva iz gozda se Marko odloči da bo kar prečil do Kugle, sam pa grem na vrh. Na vrhu pa klasika, megla in močan veter, no vsaj mrzlo ni bilo. Hitro se pripravim in spust proti Kugli. Sneg – premočen skozi do tal. Kar težko za smučat. Pod Kuglo je strmina večja in je tudi smučanje lažje. Tudi Marku gre dričanje po ta zadnji kar hitro. Nala se pa pošteno muči. Hiro smo na poti in samo še smuk do avta.

Zaključek na suhem in toplem v lovski koči.

Krpljaril – Marko

Smučal – Walter

Pešačila – Nala

Marko je nekaj z obgrizkom slikal. Upam da bo kaj za sem pripopat.