No, pa sem jo le dočakala Smile Verjetno sem si jo ogledala kot zadnja članica DRP ŠL, pa vendar…baje si je treba stvari samo dovolj močno želeti, da se uresničijo…

Vreme je bilo ravno pravšnje za v jamo oz. za v bano oz. za na kavč pod dekco. Slednji dve sem prakticirala dan poprej, zato je bila jama tokrat edina prava izbira Tongue out.

V gostišču je že čakal ključ, malo umazan še od prejšnjega ogleda Smile.

Pot do rampe je bila (prejšnji teden) normalno prevozna, ta vikend pa so veverce baje spet v zimski opremi. Čez pot, ki vodi do jame, leži kar precej polomljenih dreves, tako da se že do jame dobro ogreješ in če si posebej nadarjen, lahko tudi kaj polomiš.

Na skalci oz. steni pred jamo so imeli gamsi zgleda piknik aka kopitnik, ker mi je mimo glave priletela kar ena fajn skalca. In ne, ne govorim o ansamblu, ampak o tistih ta poskočnih…no, čeprav to so pa oboji Smile

Prvih 130m jame precej na komot, potem pa se je začelo…najprej veter, skor kot na primorski avtocesti…potem na štrik skozi ožine in končno čez vrata v nove dele. Tu pa se je pravo jamsko vzdušje šele začelo, saj je bilo blata na pretek Tongue out No, in kapnikov tudi Smile Ta del jame je res prekrasen. Neke hude gužve v jami ni bilo, razen enega žužka, ki zgleda ni šel z ostalimi k maš. Sličk pa nimam, ker sem si vse dobro ogledala in zapomnila in enako priporočam tudi vsem, ki še niso bili Smile Izkupiček: 52 modric, blaten kombinezon in super doživetje Smile

Tokrat brez malice v jami, zato pa toliko hitreje po klancu navzdol proti gostilni, kjer je teknila dobra pica.

Če povzamem, bolje pozno… in še kdaj Smile …in pazite, kaj si želite, ker se vse vedno uresniči Smile

Pa še to…če bi kdo rad v živo spoznal Gamse, tiste, ki pojejo, so moji sosedi na vikendu (Sv. Trojica nad Domžalami). Za ogled tistih na štirih nogah pa se obrnite na planinsko zvezo ali kakšnega privatnika s helikopterjem Smile