{jb_dropcap}R{/jb_dropcap}es da je bila Kolpa v igri, ampak se nismo kopali … no, skoraj … pa tudi raftali nismo. Naš kolega Rado Župca je bil zopet soorganizator … ali pa organizator … saj sploh ne vem … ampak neke vrste “preživetje v divjini za otroke iz socialno ogroženih družin”. In ne bodi ga len, smo seveda se z veseljem odzvali njegovemu klicu.

Nedelja zjutraj ob 7:00 se Walter, Simon, Brina in moja malenkost zberemo pred ferajnom, poberemo robo, nabašemo v Walterjev kombi via Kolpa. Kavica v Kočevju, pokličemo Radota, da nam da točne koordinate in že smo skupaj na parkirišču. Gremo pogledati vhod v jamo in steno po kateri naj bi spuščali otroke. Luštna jama, luštna stena.

Rado se odpravi po otroke, mi pa počasi v steno, da jo zavarujemo, naredimo vrvno ograjo, opremimo dve smeri za spuščati in se dogovorimo kako in kaj. Brina in Simon sta prevzelo vlogo “oblačenja” in varovanja pod vrvjo, med tem ko sva z Walterjem jih spravljala na vrv in spuščala. Pred tem smo še vsi … ja res, vsi! … opremili vrvno ograjo. Vsak je naredil eno sidrišče in ograja je bilo postavljena. Med tem časom so se otroci in taborniki in Rado in … ma celega kupa se jih je nabralo pod steno.

Razdelili so se v dve skupini; ena v jamo, druga v steno in potem so se zamenjali. Bilo je luštno, najbolj prestrašeni so še predenj so pristali na tla, pritekli naokoli in šli še enkrat … ali pa 2x … mislim, da je en Madžar šel 4x. Aja, bili so pa iz Portugalske, Nemčije, Madžarske in Slovenije.

Vreme je držalo skoraj do konca, proti koncu je malo začelo rositi, ravno ko smo pa pospravljali, pa se je ulilo. Pri kombiju se preoblečemo in gremo v njihov tabor na kosilo. Odličen roštilj, ki ga je pripravil Radotov oče. Malo smo poklepetali še z skrbniki in tudi z otroci, kateri so se nam lepo zahvalili in se počasi odpravili proti domu.

Brina, Simon in jaz priznamo, da smo vmes malo zadremali. Walter noče priznati, ampak dokazati ne moremo, ker mogoče ko smo mi dremali, je tudi one … no, ni važno – domov nas je varno pripeljal. Aja, z nami je bila še Nala, katera si je izbrala strateški položaj – pod vrvno ograjo, tako da jo je vsak, ki je šel mimo nje pobožal.

To je to, pa lep pozdrav … Marko :ugeek: