Zbrali smo se trije zagnani. Najprej smo razrezali eno poškodovano stotko (Klom) in pripravili ostalo opremo: vrtalko, štrik, sidrišča. Ob 10 uri smo parkirali na znanem mestu, nahrbtnike na za to predvideno mesto in proti jami. Ko končno nehamo grist kolena in pridemo iz gozda, Kam smo pa pršli? Nič znanega. Preveč v levo smo šli. Sam grem po eni kravji poti, Marko in Robi pa ob ograji. Po 30 minutah lutanja, presenečen zagledam kočo na Ratitovcu. Kam smo pa mi to zalutal. Ko ujamem še ostala dva postane jasno da smo šli proti Pečani. Ker je dovolj energije se povzpnemo na greben, markirana pot, Kačji rob, vse jasno. Spustimo se proti Soriški in po eni uri in pol lutanja pridemo do jame. Malica, pijača, priprava za v jamo in hop na hladno. V jami smo uspešno razširili tisto ožino. Če imaš JEZERJANA s seboj se vsedeš in poveš kaj bi rad – hip hip hip strašni trik – in je že narejeno. Ožina je razširjena in opremljena z vrvjo. Povratek proti površju na toplo. Zunaj priprava na pot do avta in to po pravi poti. Zaključek in analiza v koči na Soriški planini.

Vhodno brezno je opremljeno. V jami so trije krajši kosi vrvi.

Fotk ni, prazen akomulator v fotkiču.

Udeleženci: Marko in Walter Zakrajšek in Robert Kusić – DZRJ Kranj

W