V petek sva se s Perotom potepala po Dražgoški gori… Zmerila eno štirnco, 12m globine – za katero se sedaj še nismo čisto zjasnili, ali smo jo že izmerili in registrirali leta 95 prejšnjega tisočletja… =) No ja, se bomo že zmenili 🙂

Vhod v štirno

Sledilo je potepanje sem in tja, ter iskanje možnih novih vhodov… Manjših zasutih vhodov cel kup… nos sva vtaknila še v en, kot sva pozneje ugotovila rudnik – ampak je zadeva stala skupaj bolj na trhlih nogah, tako da se Pero ni tlačil dalje.

Še en rudnik ob cesti sva pogledala – zgleda obetavno, prav tako malo bolj tako, tako, ampak ga bomo naslednjič raziskali in zmerili.

Malce nad njim nov ozek vhod – jame cca. 50 metrov, lepa bela siga, netopirčki imajo že spanje pravičnega. Bo pa potrebno takoj za vhodom razširiti in pregledati še en krak – se vidi cca. 6 metrov globoko (normalnih dimenzij) –  mogoče pa se še kaj skriva za ovinkom.

Vhod

Ob povratku pa sva zelo, zelo blizu našla še kar nekaj vhodov – verjetno testni rudniki – katere bo potrebno pregledati, saj je iz skoraj vseh prijetno toplo pihljalo.

Zaključek v brunarici – ker nisva jedla pice, sva si pač privoščila dve pivi (vsak) =)

Slikano s telefonom… fotoaparat je tokrat ostal doma.